You have
problem
understanding Slovene
language? Try with
Englisch version!
Domača obrt
Pojem domače obrti se je pojavil nekje v drugi polovici 19. stoletja. Označeval naj bi domačo delavnost oziroma hišno industrijo. Šlo je večidel za kmetovo postransko ali dopolnilno delo oziroma za izdelovanje različnih uporabnih predmetov predvsem na podeželju. Vse te dejavnosti naj bi temeljile na tradiciji določenega dela podeželskega prebivalstva.
Danes pa pod pojmom domače obrti razumemo dejavnosti in pa predmete, ki jih ljudje izdelujejo na svojih domovih in v domačih delavnicah. Izdelki so lahko namenjeni lastni uporabi, še večkrat pa prodaji. Še vedno večinoma temeljijo na tradiciji, vendar niso več krajevno vezani, saj danes mnoge izdelovalce domače obrti najdemo tudi v mestih. Še vedno pa igrajo krajevne korenine posameznih panog pomembno vlogo pri oblikovanju posameznih elementov izdelkov ter določanju blagovnih znamk.
Pred drugo svetovno volje je bil v veljavi tudi izraz rokodelstvo, ki mogoče še nekoliko bolje opisuje področje in izdelke domače obrti.
Kako je bilo nekdaj...
Domača obrt ali rokodelstvo je razvito že stoletja, saj ga navajajo že viri iz konca srednjega veka. Razvilo se je predvsem v krajih, kjer kmetovanje ni prineslo dovolj zaslužka ter med revnejšim prebivalstvom in je tako vedno predstavljalo dodatem vir zaslužka. Že iz leta 1492 poznamo patent cesarja Fridrika III, ki je dovoljeval izdelovanje lesenih predmetov ter trgovanje z njimi. Kasneje so Avstroogrski cesarji in cesarice ne samo dovoljevali razvoj domače obrti na slovenskem, ampak jo z ustanavljanjem šol tudi razvijali.
Poleg izdelovanja "suhe robe" oziroma lesnih izdelkov, se je v raznih slovenskih krajih že zelo kmalu razvilo lončarstvo, predilstvo, tkalstvo in suknarstvo, slamnikarstvo, pletarstvo... Kasneje pa tudi krtačarstvo in glavnikarstvo, kovaštvo in kolarstvo, medičarstvo in svečarstvo ter razne dejavnosti vezane na prehrambene izdelke, kot so medenjaki ali okrašeni kruhki.
K razvoju domače obrti proti koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja je mnogo pripomoglo tudi ustanavlanje ustreznih šol ter zadrug. Svoje pa je prinesla tudi zakonodaja, ki je izdelke domače obrti odvezala vseh davščin in dajatev. Vendar pa se je "zlata doba" domače obrti nehala kmalu po drugi svetovni vojni. Svoje je prinesla industrijalizacija, pa tudi razumevanje domače obrti kot neke reprezentančne dejavnosti, ki izdeluje bolj spominke in darila, kot pa uporabne predmete.
...in kako je danes
Danes si sicer spet prizadevamo za razvoj domače obrti, vendar so razmere v nekaterih panogah že precej kritične. Problem predstavlja predvsem šolanje za posamezne panoge, saj so v celi vrsti obrti aktivni le še zadnji izdelovalci. Poleg tega pa so problemi še z učbeniki, učitelji, prostori, materialom...
Kljub temu pa se trudimo domačo obrt razvijati še naprej. Ta ni le pomemben del naše kulturne dediščine, pač pa je pomembna tudi za sedanjost in prihodnjost. Preteklost nam daje znanje, izkušnje in modele, po katerih lahko ustvarjamo nove in nove oblike. Te pa nam pomagajo ohranjati našo identiteto in prostor v svetovni družbi. Po izdelkih domače obrti so nas poznali že v preteklosti. Prav je da nas po njih poznajo tudi sedaj in v prihodnje.
Poleg tega pa nam domača obrt v današnjem, modernem svetu ohranja izročilo ročnega dela in nas uči spoštovati izdelke lastnih rok in spretnosti. To pa daje rokodelstvu ponovno pravo vrednost.
Več o domači obrti na slovenskem lahko izveste na straneh Obrtne Zbornice Slovenije, posvečene Domači in Umetnostni Obrti!
Stran "Domača obrt" zadnjič obnovljena: november, 2005
Avtorske pravice: Mateja Kuhar - Bizjak, ©1998 - 2005